- avtomobil
- <lat.> Torpaq, asvalt və daş yollarda adam və yük daşıyan motorlu nəqliyyat vasitəsi. Yük avtomobili. Minik avtomobili. Avtomobil nəqliyyatı. Sükan avtomobilin hərəkətinə istiqamət verir.
Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti. 2009.
avtomobil
Look at other dictionaries:
avtomobíl — a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kupe — avtomobil gl. coupe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Экономика Азербайджана — Экономические показатели Валюта манат (=100 гяпиков) Международные организации ОЧЭС, СНГ, ОЭС, ГУАМ, ВТО(наблюдатель). Статистика ВВП (номинальный) 51,7 … Википедия
vozíti — vózim nedov. (ȋ ọ) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Гянджинский автомобильный завод — Gəncə Avtomobil Zavodu … Википедия
Нахичеванский автомобильный завод — Naxçıvan Avtomobil Zavodu Тип Публичная компания Расположение … Википедия
furgón — a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šofêr — ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕčiti — im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
